M. Mihaljević: MORFOLOŠKA (TVORBENA) RAŠČLAMBA LEKSIKA.... 233 rastočnie, stati, stoćti, ustoćti; 1 korijen sa 18: vedeti, zapovćde, zapovedeti, ispovedati (se), ispov&dnike, ispovedeti (se), nevčsta, nenev6sta, povčdanie, povedati, povčdčti, propovedanie, propovedati, svedetelstvo, svedetelstvovati, svedetele, svedeti, uvčdeti; 1 korijen sa 17: blagodete, blagodetene, vzdeti, dobrodećnie, delati, delo, deanie, dčćnie, dećti (se), zledći, libodeistvie, libodenie, lilbodećnie, nedćla, ponedeli, sdeati, studodenie; 1 korijen sa 16: vziti, viiti, vniti, doiti, iziti, iti, mimoiti, naiti, niziti, otiti, poiti, pri(i)ti, proiti, predbiti, prčiti, sniti; 4 korijena sa 14: vesti, vzvesti se, vzvoditi, voditi, voevoda, vevesti, dovesti, izvesti, izvoditi, navoditi, otvesti, prive- sti (se), provoditi, svoditi; većnica, zavete, zavećati, obećavati, obećati (se), obetne, občtovanie, obćte, obćtene, otvećati, otvčte, otvećanie, svećati, uvećati; vdaćti, vzda- f, vzdaćti, danie, dare, dati, dačti, otdanie, otdati, podati, podačti, prodati, Predatele, predati (se); vshoditi, vshode, vhoditi, ishoditi, ishoždenie, othoditi, poho- diti, prihoditi, predhoditi (se), hodatai, hodataiti, hodotaistvo, hodotačti, hoditi; 3 korijena sa 13: vzložiti, vložiti, ležati, naleći, naložiti, obložiti, polagati, položiti, pri- lagati se, priležati, priležno, priložiti (se), preložiti; milovati, milosredie, milosredovati, milostivno, milostive, milostive, miilostina, milost», milota, mile, po- milovanie, pomilovati, smiliti se, vzmagati, vzmožno, vzmoći, vsemogi, iznemoći, malomoć&, moći, nemoć&ne, pomagati (se), pomoći (se), pomoćnike, pomoće, Prčmoći; 1 korijen sa 12: vznesti (se), zakononosece, iznesti, iznositi, nesti, nositele, nositi, ponesti, prinesti, prinositi, prinose, prinošenie; 3 korijena sa 11: vzdrežanie, Yedrežati, vzdreženie, vsedrežitele, drežava, drežanie, drežati (se), mirodrežitele, odrožati, udrežanie, udrežati; prosvetćti se, prosvetiti (se), prosvećati, prosvećenie, svotčnie, svotćti se, svetilnike, svetloste, svet&, svetele, sveća; vstavlati, ostaviti (se), ostavlati, postaviti, pristavnike, predstaviti, prestaviti, prestavlenie, stavlati, ststavlati, ustaviti i 6 korijena sa 10 leksema: bivati, biti, bitie, zabiti, zabite, pobi- vati, pribiti, prebivati, prčbiti, sbiti se; biti ('tući"), izbiti, pobiti, razboinike, razboiće, ubivati, ubienie, ubiica, ubistvo, ubiti; zlo, zloba, zlobive, zlobstvovati, zlohitrie, zle, zledći, zolo, nezlobive, ozlobiti; vzlibiti, vzlablene, libi, labiti, liblenie, lilbo, libodćistvie, libodenie, libodćenie, libe; ispraviti, nepravdene, opravditi se, pravda, Praviti se, pravo, prave, pravednike, pravednć, pravedsne/pravedene; izreći, nareći (se), naricati (se), neizrečene, proreći, proroke, proročeske, reći, rok», rčče. Kako je vidljivo, riječ je gotovo isključivo o glagolskim korijenima. Svi ostali korijeni po- svjedočeni su s manje od 10 leksema. 3. Prefiksalne skupine Prefiksi dopunjuju/utočnjuju značenje korijena ispred kojeg se nalaze i po tome su slični prvomu dijelu složenica jer su kao i oni podloženi drugomu dijelu (korijenu) koji je semantička jezgra cijele riječi. Razlikuju se od prvoga dijela slo- ženica stupnjem semantičke zasićenosti. Prvi su dijelovi složenica punoznačne riječi, a prefiksi nisu. Prefiksi su po svom značenju srodni prijedlozima od kojih najčešće i potječu. Većina se prefiksa posvjedočenih u fragmentima pojavljuju i