M. Mihaljević: MORFOLOŠKA (TVORBENA) RAŠČLAMBA LEKSIKA.... 233

 

rastočnie, stati, stoćti, ustoćti; 1 korijen sa 18: vedeti, zapovćde, zapovedeti,
ispovedati (se), ispov&dnike, ispovedeti (se), nevčsta, nenev6sta, povčdanie, povedati,
povčdčti, propovedanie, propovedati, svedetelstvo, svedetelstvovati, svedetele, svedeti,
uvčdeti; 1 korijen sa 17: blagodete, blagodetene, vzdeti, dobrodećnie, delati, delo,
deanie, dčćnie, dećti (se), zledći, libodeistvie, libodenie, lilbodećnie, nedćla, ponedeli,
sdeati, studodenie; 1 korijen sa 16: vziti, viiti, vniti, doiti, iziti, iti, mimoiti, naiti,
niziti, otiti, poiti, pri(i)ti, proiti, predbiti, prčiti, sniti; 4 korijena sa 14: vesti, vzvesti
se, vzvoditi, voditi, voevoda, vevesti, dovesti, izvesti, izvoditi, navoditi, otvesti, prive-
sti (se), provoditi, svoditi; većnica, zavete, zavećati, obećavati, obećati (se), obetne,
občtovanie, obćte, obćtene, otvećati, otvčte, otvećanie, svećati, uvećati; vdaćti, vzda-
f, vzdaćti, danie, dare, dati, dačti, otdanie, otdati, podati, podačti, prodati,
Predatele, predati (se); vshoditi, vshode, vhoditi, ishoditi, ishoždenie, othoditi, poho-
diti, prihoditi, predhoditi (se), hodatai, hodataiti, hodotaistvo, hodotačti, hoditi; 3
korijena sa 13: vzložiti, vložiti, ležati, naleći, naložiti, obložiti, polagati, položiti, pri-
lagati se, priležati, priležno, priložiti (se), preložiti; milovati, milosredie,
milosredovati, milostivno, milostive, milostive, miilostina, milost», milota, mile, po-
milovanie, pomilovati, smiliti se, vzmagati, vzmožno, vzmoći, vsemogi, iznemoći,
malomoć&, moći, nemoć&ne, pomagati (se), pomoći (se), pomoćnike, pomoće,
Prčmoći; 1 korijen sa 12: vznesti (se), zakononosece, iznesti, iznositi, nesti, nositele,
nositi, ponesti, prinesti, prinositi, prinose, prinošenie; 3 korijena sa 11: vzdrežanie,
Yedrežati, vzdreženie, vsedrežitele, drežava, drežanie, drežati (se), mirodrežitele,
odrožati, udrežanie, udrežati; prosvetćti se, prosvetiti (se), prosvećati, prosvećenie,
svotčnie, svotćti se, svetilnike, svetloste, svet&, svetele, sveća; vstavlati, ostaviti (se),
ostavlati, postaviti, pristavnike, predstaviti, prestaviti, prestavlenie, stavlati,
ststavlati, ustaviti i 6 korijena sa 10 leksema: bivati, biti, bitie, zabiti, zabite, pobi-
vati, pribiti, prebivati, prčbiti, sbiti se; biti ('tući"), izbiti, pobiti, razboinike, razboiće,
ubivati, ubienie, ubiica, ubistvo, ubiti; zlo, zloba, zlobive, zlobstvovati, zlohitrie, zle,
zledći, zolo, nezlobive, ozlobiti; vzlibiti, vzlablene, libi, labiti, liblenie, lilbo,
libodćistvie, libodenie, libodćenie, libe; ispraviti, nepravdene, opravditi se, pravda,
Praviti se, pravo, prave, pravednike, pravednć, pravedsne/pravedene; izreći, nareći
(se), naricati (se), neizrečene, proreći, proroke, proročeske, reći, rok», rčče. Kako je
vidljivo, riječ je gotovo isključivo o glagolskim korijenima. Svi ostali korijeni po-
svjedočeni su s manje od 10 leksema.

 

 

3. Prefiksalne skupine

Prefiksi dopunjuju/utočnjuju značenje korijena ispred kojeg se nalaze i po
tome su slični prvomu dijelu složenica jer su kao i oni podloženi drugomu dijelu
(korijenu) koji je semantička jezgra cijele riječi. Razlikuju se od prvoga dijela slo-
ženica stupnjem semantičke zasićenosti. Prvi su dijelovi složenica punoznačne
riječi, a prefiksi nisu. Prefiksi su po svom značenju srodni prijedlozima od kojih
najčešće i potječu. Većina se prefiksa posvjedočenih u fragmentima pojavljuju i